Vertikala

Včeraj pridem domov iz vrtca z dvojčkoma. Sezujem ju na hodniku, gresta v dnevno in Jurij si natakne smučarsko čelado moža na glavo in očala. 

Nato zavijeta v otroško sobo od starejših dveh in ker grem za njima me Andraž (2,5let) zaustavi:

»Ti pejdi lepo kuhat, mami, a veš!«

»Aja?« izdahnem začudeno.

»Ti pejdi kuhat, midva se gleva igrat z lego kockami.«

*Nikoli ne verjemi dveinpolletniku*

Pa grem v kuhinjo in nekaj brkljam. Vseeno me preseneti tišina iz sobe, kar nikoli ne pomeni kaj dobrega.

In ju najdem. Na pogradu, eden s čelado, drugi brez, 2,5 metra nad tlemi, zakopana v kovter, hihitajoči se dve bučki in odprta zgornja omara, iz katere sta zvelkla bay blade, pa že sestavljene lego kocke, skratka tiste stvari, ki jih ne smeta imeta in so spravljene visoko zgoraj. 

Bom poskusila objavit fotko situacije. Me je skoraj kap zadela.